ZGODOVINA GASILSTVA V KRANJU

1. decembra 1879 je bila na podlagi odobrenih "Pravil službe", katerih namen je bil preprečevati nevarnosti ognja ter braniti življenje in premoženje prebivalstva mesta in okolice, organizirano delovanje požarne obrambe v Kranju.

Leta 1890 je bila določena zgornja starostna meja za sprejem kandidatov v delovne člane, kar je pripomoglo k boljši telesni pripravljenosti društva.

8. januarja 1911 je bilo na občnem zboru društva organizirano "reševalno odsek". Na razpolago so imeli ročna nosila za prenos bolnikov in ranjencev, na kolesih pa so jih pri prevozih v okolici uporabljali tudi mestni redarji.

Prvo vozilo za prevoz bolnikov je društvo dobilo leta 1924, leta 1931 pa je društvo kupilo tudi reševalno vozilo.

Do leta 1926 je društvo uporabljalo večje ročne brizgalne, ki jih je poganjalo 6 gasilcev. Industrijska revolucija in modernizacija strojev sta poskrbeli tudi za opremo gasilskega društva, ki se je od leta 1926 začelo modernizirati.

Leta 1933 je bila zaradi obdobja delovnih (velikih) mestnih akcij v veliko podjetjih delovanja uvedla obvezno plačano gasilsko delovno mesto vozniku. V letu 1934 je gasilsko društvo Kranj dobilo novo avtomobilsko lestev Magirus, eno najsodobnejših reševalnih orodij tistega časa.

Pred začetkom druge svetovne vojne je Gasilsko društvo Kranj imelo 62 aktivnih članov, ki so uspešno posredovali ob požarih in drugih nesrečah, tudi v izjemno zahtevnih razmerah vojnega časa.

Ob koncu druge svetovne vojne je bilo gasilstvo na Gorenjskem organizirano pod Osvobodilno fronto, ki je nadzirala vsakodnevne naloge. Gasilsko društvo Kranj je med letom 1945 delovalo že s poklicno zasedbo za posredovanje.

Po prihodu miru kader je Gasilsko društvo Kranj postopoma obnavljalo opremo, prostore in organiziranost, da je bilo pripravljeno na izzive povojne obnove mesta.

Rastoča industrija, širitev mesta ter naraščajoče zahteve po zanesljivi zaščiti pred požari so leta 1959 privedle do tega, da je Občinski ljudski odbor Kranj ustanovil Poklicni gasilski vod pri Prostovoljnem gasilskem društvu Kranj.

Vod je bil v manjšem številu poklicnih gasilcev, ki so bili pripravljeni na intervencijo 24 ur na dan in so dopolnjevali delo prostovoljnih gasilcev.

4. 1. 1962 je bila ustanovljena Poklicna gasilska četa, ki je imela 44 poklicnih gasilcev v 5 izmenskih enotah.

25. 5. 1962 je bila na Bleiweisovi cesti v Kranju svečana otvoritev novega gasilskega doma, s katerim je prostore dobila tudi Poklicna gasilska četa.

Leta 1963 je bil zaradi zahtevnejših nalog v javni upravi in financiranju zahtevnejše opreme ustanovljen Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, s čimer je samostojna delovna organizacija naloge še razširila in poenotila delovanje vseh enot v okolici.

Zavod se je leta 1981 preimenoval v Gasilsko reševalno službo Kranj. Poleg spremembe imena je zavod postopoma nadgrajeval tudi organiziranost in obseg delovanja, tako operativnega kot preventivnega.

Na podlagi Zakona o gasilstvu je Skupščina občine Kranj 19. 11. 1991 sprejela Odlok o ustanovitvi javnega Gasilsko reševalnega zavoda Kranj, ki je bil dopolnjen še v letih 1998, 2007 in nazadnje marca 2019, ko je zavod postal javni zavod v sedanji obliki.

Prostovoljna društva iz okolice se še danes vključujejo v skupno delovanje gasilskih zaščite in reševanja pod okriljem GARS Kranj, v sodobnem gasilskem domu z vso potrebno opremo in vozili za 20. stoletje.