Leta 1812 je občina Kranj zagotovila denar za plačilo gasilskega čuvaja, poleg plače pa so občinski možje zagotovili nekaj denarja za osnovno opremo za gašenje.

Leto 1879 je tedanji župan Karel Šavnik zaradi katastrofalnega požara leta 1878, ki je uničil del mesta Kranj – vasi Huje in Klanec, pozval k ustanovitvi požarne brambe v Kranju. Ustanovni zbor je bil 8. novembra 1879 v prostorih narodne čitalnice v 1. nadstropju hiše na Glavnem trgu ob cerkvi sv. Kancijana v Kranju.

Včlanjenih je bilo 36 aktivnih in 90 podpornih članov, prostore pa je društvo dobilo v občinski zgradbi na Gasilskem trgu.

1. decembra 1879 se je na podlagi odobrenih ”Pravil službe”, katerih namen je bilo preprečevati nevarnosti ognja, braniti življenje in premoženje prebivalcev mesta in okolice ipd., organiziralo delovanje požarne obrambe v Kranju.

Leta 1890 je bila postavljena zgornja starostna meja za sprejem kandidatov za delovne člane, ki je omogočala sprejem posameznikov do 45. leta starosti. V tem času je bil v društvu tudi zdravnik, ki je poškodovane člane društva zdravil brezplačno.

Leta 1907 se je Požarna bramba preimenovala  v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju.

8. januarja 1911 je bilo na občnem zboru društva sklenjeno, da se v okviru Gasilskega društva organizira ”reševalni odsek”. Na razpolago so imeli ročna nosila za prenos bolnikov in ranjencev, na kolodvor pa so jih prevažali z ročnim vozičkom. Ranjence so nato z vlakom odpeljali v Ljubljano na železniško postajo, od tam naprej pa s transportnim vozičkom do bolnišnice. Reševalni odsek je imel pomembno vlogo predvsem med prvo svetovno vojno.
9. julija 1914 je imela gasilska godba, ki je delovala pri gasilskem društvu, najbolj žalosten nastop v svoji zgodovini, ko so godbeniki (29 godbenikov) sami sebe spremili na kolodvor, z železniške postaje pa se je vrnilo le nekaj dečkov, vsi ostali so šli v vojsko.

Prvo vozilo za prevoz bolnikov in poškodovanih je Društvo dobilo leta 1924, uporabljali pa so ga tudi za prevoz gasilcev in opreme ob požaru. Področje reševalnega odseka je obsegalo Poljansko in Selško dolino in Gorenjsko od Kamnika do Jesenic. Reševalni odsek je sodeloval pri gašenju požarov, poleg tega pa so člani reševalne sekcije pomagali tudi v primeru tehničnih reševanj (podrt mlin 1917. leta v Pečeh pri Kokrškem mostu ipd.).

Prvo gasilsko vozilo so gasilci PGD Kranj dobili v uporabo leta 1924, leta 1931 pa je društvo kupilo tudi reševalno vozilo.

Do leta 1926 je PGD Kranj uporabljalo večjo ročno batno črpalko, posadko je sestavljalo 6 gasilcev. Industrijska revolucija, modernizacija strojev z motornim pogonom, je pustila svoj pečat tudi na opremi Gasilskega društva, saj se je v letu 1926 začela modernizacija opreme in orodij.

Leta 1932 je bila zaradi obsežnosti dela Društva (veliko število akcij in veliko področje delovanja) uvedba dveh plačanih gasilskih delovnih mest nujna.

V letu 1934 je Gasilsko društvo Kranj dobilo novo avtomobilsko lestev Magirus, eno najmodernejših reševalnih orodij.

Pred začetkom II. svet. vojne (29. januar 1940) je Gasilsko društvo Kranj imelo 62 aktivnih članov, uraden žig društva pa je bil ”Prostovoljna gasilska četa Kranj, županije Kranj”.

Kljub nemškemu priimku tedanji poveljnik Gasilskega društva g. Rici Mayer ni pustil, da bi bili gasilci povezani s politiko. Četa je ostala slovenska, glavna naloga pa je bila pomoč prebivalcem Kranja in okolice. Poleg tega se je četa modernizirala, oprema, pridobljena med vojno, pa je ostala v uporabi tudi pozneje.

Po končani drugi svetovni vojni je bilo gasilstvo na Gorenjskem organizirano pod Odsekom za notranje zadeve, vse aktivnosti je urejala Okrajna gasilska zveza Kranj. Na področju okraja Kranj je leta 1945 delovalo 28 prostovoljnih gasilskih čet. Gasilsko društvo Kranj je zavzemalo osrednje mesto v občini Kranj, glavna naloga društva pa je bilo gašenje požarov, reševanje ljudi in premoženja. Da bi pridobili mlad kader, je bil leta 1948 v Društvu organizirana pionirska in mladinska desetina.

Razvoj industrije, širitev mesta in bližnjih vasi sta zahtevala ustanovitev poklicne gasilske enote. 19. 2. 1959 je Občinski ljudski odbor Kranj ustanovil Poklicni gasilski vod in imenoval Janeza Grosa kot prvega poveljnika. Vod je sestavljalo najprej 17 in kasneje 24 gasilcev in administratorka. Delovni čas je bil v turnusih po 24 ur. Tovarne Iskra, Planika, Inteks, Tiskanina in Standard so imele na plačilni listi po enega gasilca, tovarni Ibi in Roleta ter  Klasje in Zvezda pa skupaj po enega. Naloge so opravljali na območju takratne občine Kranj, po potrebi pa tudi izven nje. Enota je bila financirana iz proračuna občine in prispevkov delovnih organizacij za opravljeno preventivno dejavnost.

4. 1. 1962 je bila ustanovljena Poklicna gasilska četa, kot tehnična enota Občinskega ljudskega odbora Kranj. Imela je 44 poklicnih gasilcev in 5 tehničnega osebja.

25.5.1962 je bila na Oldhamski cesti otvoritev novega gasilskega doma, v katerem so prostore dobili tudi Okrajna in Občinska gasilska zveza ter Civilna zaščita.

Leta 1963 je bil zaradi sprememb v javni upravi in financiranja zahtevnejše opreme ustanovljen Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, kot samostojna delovna organizacija. Naloge so bile razširjene v preventivnem in tehničnem smislu in tako je zavod tudi pričel tržiti svoje storitve in usluge predvsem v smislu servisiranja ročnih gasilnih aparatov, prevozov poškodovanih vozil in dela z avtodvigalom (30-tonskim).

Zavod se je v letu 1981 preimenoval v Gasilsko reševalno službo Kranj. Poleg spremembe imena se je spremenila tudi organizacija službe in sicer na operativno, preventivno, tehnično in skupne službe.

Na podlagi Zakona o zavodih je Skupščina občine Kranj 19.11.1991 sprejela Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, ki je bil dopolnjen oz. spremenjen še v letih 1998, 2007 in nazadnje marca 2019. Z zadnjo spremembo se je spremenila tudi kratica v GARS Kranj.

Prostorska stiska je narekovala, da se je pričela iskati nova lokacija za gasilski dom. V sodelovanju z Ministrstvom za obrambo in občino Kranj se je našel primeren prostor na južnem delu vojašnice, kjer je nov gasilski dom pričel rasti in kamor smo se 20.12.1996 tudi preselili.

Krajši povzetek zgodovine gasilstva v Kranju in okolici smo pripravili po zapiskih g. Vilija Tomata,  g. Janka Štefeta in g. Franca Černeta.