Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.

Za oceno požarne ogroženosti velja nov pravilnik in sicer Pravilnik o izdelavi ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 180/20).

Pri oceni požarne ogroženosti se ugotavljajo naslednje stopnje požarne ogroženosti:

1. stopnja 1 – zelo majhna požarna ogroženost,

2. stopnja 2 – majhna požarna ogroženost,

3. stopnja 3 – srednja požarna ogroženost,

4. stopnja 4 – srednja do povečana požarna ogroženost,

5. stopnja 5 – velika požarna ogroženost,

6. stopnja 6 – zelo velika požarna ogroženost.

Na podlagi stopenj, ki smo jih pridobili z izračunom požarne ogroženosti, mora zavezanec načrtovati in izvajati dejanski požarni ogroženosti primerne ukrepe varstva pred požarom.

Na podlagi Pravilnika o požarnem redu morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov in lastniki ali uporabniki poslovnih oziroma industrijskih objektov, v katerih izvajajo dejavnosti, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: objekti) izdelati požarni red za objekte, določene s predpisi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov na področju 1 Stavbe, razen:

• eno- in dvostanovanjskih stavb iz podrazreda 11100 in 11210,
• stavb žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnic, svetilnikov in drugih signalizacijskih stavb iz podrazreda 12410,
• kolesarnic iz podrazreda 12420,
• glasbenih paviljonov iz podrazreda 12610,
• nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271, ki niso namenjene izvajanju registrirane dejavnosti kmetijstva, lova ali gozdarstva, skladno s standardno klasifikacijo dejavnosti, oziroma nestanovanjskih kmetijskih stavb iz razreda 1271 na kmetijskem gospodarstvu – kmetiji, kot jih določajo predpisi o kmetijstvu, katerih skupna površina ne presega 300 m²,
• kapel iz podrazreda 12721,
• kulturnih spomenikov iz podrazreda 12730,
• nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobno iz podrazreda 12740.

Požarni red določa:

1. organizacijo varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih ali stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara, ne določa pa več nalog in odgovornosti obiskovalcev in gostov, ki velja do začetka uporabe pravilnika;
2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kakor so prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja ali orodja, ki iskri, tam, kjer je to prepovedano, kakor določa ZVPoz-UPB1;
3. odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela, iz požarno ogroženih prostorov;
4. podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe in prostorov v njej, ki mora biti naveden tudi v izvlečku požarnega reda;
5. ukrepe zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih in plinskih naprav ter drugih virov vžiga;
6. ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo;
7. druge preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, način in kontrolo izvajanja teh ukrepov;
8. navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge in postopke za ukrepanje zaposlenih, obiskovalcev ali gostov oziroma stanovalcev ob nastanku požara, podatke o službah, ki jih je treba obvestiti o požaru, ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru;
9. vrste in načine usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev.

Obveznost izdelave požarnega načrta opredeljuje 2. odstavek 2. člena Pravilnika o požarnem redu, ki pravi, da je treba požarni načrt izdelati za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.

Na podlagi 8. člena Pravilnika o požarnem redu je požarni načrt opredeljen kot grafični prikaz situacije in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Sam požarni načrt je namenjen uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod podpisanega požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju objekta. Gasilska enota ga lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. Lastnik ali uporabnik lahko pred izdelavo požarnega načrta zaprosi pristojno gasilsko enoto, da mu pri tem svetuje.

Požarni načrt je treba izdelati za objekte, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost po predpisih o ugotavljanju ocene požarne ogroženosti, oziroma za objekte, v katerih je hkrati lahko več kot 100 ljudi.

Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta s podatki, ki prikazujejo možnost urejenega gibanja oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti, v katerem mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora in točka nahajanja, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščene naprave, oprema in sredstva za gašenje začetnih požarov ter položaj ročnih javljalnikov požara.

Načrt mora biti nameščen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta zbirajo ali zadržujejo ljudje. Če je v objektu več lastnikov ali uporabnikov, morajo načrte evakuacije med seboj uskladiti.

Tako kot požarni načrt mora biti tudi načrt evakuacije izdelan v merilu, praviloma na formatu A4 ali A3 ali drugem formatu, ki še omogoča preglednost grafičnih znakov. Za označevanje izhodov iz prostorov in objekta, smeri evakuacije v objektu, ročnega javljalnika požara, naprav, opreme in sredstev za gašenje je treba upoštevati Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov (Uradni list RS, št. 138/04), ki določa, da se za izdelavo načrta evakuacije uporabljajo znaki po standardih SIST 1013 in SIST ISO 6790. Program za uporabo grafičnih znakov iz omenjenega pravilnika je brezplačno dostopen na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje.