Požarno varovanje je varovanje objekta pred požarom, ki vključuje tehnično in fizično požarno varovanje.

1. Tehnično požarno varovanje in avtomatski sistem za zgodnje odkrivanje in javljanje požarov in prenos alarmnih sporočil

Objekt lahko požarno varujemo s tehničnimi sredstvi za odkrivanje in javljanje s prenosom signala v gasilsko enoto, lahko pa je povezano s sistemom za avtomatsko gašenje. Požarna centrala z javljalniki požara prej kot človeško oko, uho ali nos zazna dim, plamen, povišano temperaturo idr. (odvisno od tipa javljalnika). Cilj vseh sistemov za odkrivanje in javljanje požara je, da se požar odkrije v začetni fazi, ko je škoda še najmanjša. S časom se požar razvija, z njim pa tudi materialna škoda, v nevarnosti pa so tudi človeška življenja. Strokovna razlaga prof. dr. Dušana Feferja.

Javljalnik signal pošlje na požarno centralo, ki po vnaprej določenem protokolu opravi določene naloge.  V vsakem primeru opozori prisotne v objektu, obvesti interventne ekipe (varnostno službo, gasilce) in po potrebi, če za objekt obstaja zahteva, tudi avtomatsko pogasi začetni požar.

Požarno varovanje objekta obsega:

• nadzor prenosa signalov od vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v varovanem objektu do varnostno-nadzornega centra. Izvaja jo Telekom preko sistema INFRANET,
• sprejem signala v nadzorni center gasilske enote,
• takojšnji izvoz minimalne gasilske skupine,
• ukrepanje po internemu operativnemu načrtu,
• vstop v objekt in seznanitev s stanjem na požarni centrali,
• pogasitev požara ali le ugotavljanje vzroka sprožitve alarma,
• obveščanje odgovornih,
• izdelavo poročila.

• naziv objekta,
• seznam odgovornih,
• makro in mikro lokacijo objekta (grafično),
• način vstopa v objekt (v delovnem in izven delovnega časa),
• požarni načrt,
• za specifične objekte (dom starejših ipd.) se določijo posadka in vozila, ki odstopajo od predpisane v Pravilniku o požarnem varovanju (10. člen),
• druge posebnosti na objektu.

Izvajalci tehničnega požarnega varovanja so lahko:

• poklicne ali prostovoljne gasilske enote, ki morajo na območje požarno varovanega objekta priti z intervencijsko ekipo najpozneje v desetih minutah od trenutka alarma oziroma poziva, pri čemer sedež teh enot ne sme biti oddaljen od varovanega objekta več kot 5 km,
• pravne osebe, ki imajo licenco za varovanje premoženja skladno z zakonom, ki ureja zasebno varovanje, in na podlagi pravilnika pridobljeno pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja.

PRAVICA za izvajanje tehničnega požarnega varovanja se pridobi s pooblastilom.

Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/2007)

Pogoste pomanjkljivosti tehničnega požarnega varovanja:

• velikokrat se zgodi, da centrala signala ne pošlje nikamor več. Torej obvesti le prisotne v objektu v delovnem času. Ko pa je objekt prazen, centrala oddaja opozorilni zvok. Ko zvočni signal zmoti soseda ali vzbudi pozornost koga od mimoidočih, ta pokliče intervencijske službe (112),
• nesmiselno je, da gasilci, ki tehnično varujemo določen objekt, nimamo urejenega vstopa vanj.

2. Fizično požarno varovanje

Fizično požarno varovanje izvajajo predvsem varnostne službe in gasilci v gospodarskih družbah.

Fizično požarno varovanje obsega:

• preventivni pregled varovanega objekta med obhodom,
• preverjanje stanja v varovanem objektu po prejetem signalu,
• obveščanje pristojne gasilske enote ob požaru oziroma gašenje začetnega požara,
• drugo ustrezno ukrepanje, kot je za varovani objekt določeno z načrtom požarnega varovanja.

Načrt fizičnega požarnega varovanja:

• določitev objektov in način požarnega varovanja,
• način ukrepanja in čas, predviden za ukrepanje,
• število varnostnikov, potrebnih za ukrepanje,
• način obveščanja krajevno pristojnega regijskega centra za obveščanje (112) glede na lokacijo varovanega objekta in način obveščanja naročnika,
• način vstopa in gibanja v varovanem objektu, tudi ob izpadu električne energije,
• požarni načrt,
• izdelava poročila o intervenciji in letnega poročila v skladu s tem pravilnikom,
• čas odprave okvar na delu sistema, ki je v upravljanju izvajalca požarnega varovanja.

Pogoste pomanjkljivosti fizičnega požarnega varovanja:

• nerazumevanje razlike med pojmoma fizično požarno varovanje in požarna straža*,
• po prejetem signalu iz sistema aktivne požarne zaščite na objekt ne pridejo gasilci, ampak usposobljene osebe za gašenje začetnih požarov, ki pa se morajo ob razširitvi požara umakniti in obvestiti gasilce. Pri tem pride do izgube dragocenega časa, zaradi česar lahko pride do razvoja požara.

*Požarna straža

Osnovni elementi za organiziranje požarne straže so opredeljeni v temeljnem področnem Zakonu o varstvu pred požarom, ki v poglavju o ukrepih varstva pred požarom v 37. členu določa, da mora požarno stražo organizirati:

• kdor pretaka količine nad 10 m³ lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov,
• kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila,
• prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri obstaja nevarnost za eksplozijo ali izbruh požara,
• lokalna skupnost v sodelovanju z lastniki oziroma upravljalci gozdov ali drugih zemljišč, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.

Izvajanje tehničnega požarnega varovanja objektov je močno odvisno tudi od pristopa do objekta, ki ga varujemo, in vanj.

V zadnjih letih lastniki vse pogosteje omejujejo prosto gibanje na parcelah in po objektih. Gasilci tako naletimo na ovire, ki ob požaru ali nesreči močno vplivajo na hitro in učinkovito intervencijo. Nedostopnost je ovira predvsem v času, ko v delovnih organizacijah ni prisotnih, naša intervencija pa je potrebna zaradi različnih vrst nesreč ali požarov.

Nelogično bi bilo, da objekt tehnično požarno varujemo, ne moremo pa na enostaven način vstopiti na zaprto območje in v objekt. V ta namen nam lastniki prinašajo daljinske upravljalnike zapornic, ključe objekta ipd. Izkazalo se je, da zaradi velikega števila različnih ključev njihova hramba postane nepregledna. Običajno nam dostavijo po en ključ ali daljinski upravljalnik, kar pa zaradi izvoza z različnimi vozili zaradi posebnosti intervencij ne zadošča.

Drugo težavo predstavlja vzdrževanje baterij v daljinskih upravljalnikih, kar je ob vsem drugem delu praktično nemogoče.

Posebno težavo predstavlja tudi varovanje ključev in daljinskih upravljalnikov pred zlonamerno uporabo s strani tretjih oseb.

V zadnjem času uvajamo sistem enotnega ključa, s katerim odpremo varovani trezor na objektu. V njem se nahaja ključ varovanega objekta. Ključ v vozilu varujemo, tako da je zloraba skoraj nemogoča.

Trezor, omarica ipd. na objektih, ki jih odpiramo z gasilskim ključem, dodatno varuje druga služba.

Ko se trezor odpre (gasilci ali v primeru poskusa zlorabe), ustrezna služba prejme alarm. Poseg v trezor se torej razume kot vlom.

Poleg trezorjev se z istim ključem lahko odpirajo omarice za hrambo načrta, ključev, kartic itd.

Električno ključavnico lahko uporabimo za odpiranje vrat na električni pogon, zapornic, potopnih stebričkov.

Možna je kombinacija obešanke na gasilski ključ …

… in vrsta drugih kombinacij vstopa z gasilskim ključem.

Za mirnejši spanec omogočimo gasilcem enostavnejši vstop na zaprta območja in v objekt.